Moj prvi trail - Soča Outdoor

Moj prvi trail - Soča Outdoor Festival

Zame prav poseben dan. Prijavila sem se na moj prvi trail dolžine 15 km. Prizorišče dogodka: Sotočje Tolmin (prizorišče najbolj norih dogodkov - sotočje reke Tolminke in Soče). In, uspelo mi je. Yess.

Na štartu (foto: M. Ergaver)

Rada imam aktiven začetek vikenda. Zaradi tega, se moja prijava na ta tek ni zdela prav nič posebnega. Bomo izkoristili dan do zadnje minute. Tolminska okolica nam ponuja veliko več, kot le ta dogodek. Vse skupaj sem vzela zelo z lahkoto. V mislih sem ves čas (v času pred dogodkom) imela, da bom videla ruševine Tolminskega gradu, od kjer je enkraten razgled na Tolmin z okolico, da bom po enem letu zopet v prečudovitem območju Tolminskih korit, in tudi samo Sotočje je zelo lep kraj za aktivno preživetje dneva. Vse to se da združiti v  zelo lep enodnevni izlet ali samo počitek ob hladni Soči v teh vročih dneh. Tolmin z okolico, ti lahko da veliko več, kot samo naselje, ki je ob poti proti Bovcu. 

Tako je bilo moje razmišljanje pred samim dogodkom.

Dan pred dogodkom - petek 30.junij 2017

Dopoldne najprej izvem, da sem srečnica, ki je bila izžrebana in dobila za nagrado kotizacijo na najkrajšem teku - Continental 10 km. In tako se je začel tisti nemir, kaj me drugi dan čaka. Ali sem storila prav, da sem se odločila za Adidas 15 km. 

Zvečer se usedem pred računalnik, da bi se psihično pripravila na progo. Glede na moje tekaško neznanje in glede na to, da sem letos pretekla/prehodila že par desetk, sem se odločila, da grem preizkusiti progo dolžine 15 km (prijavila sem se bolj iz radovednosti). Kaj sem ob prijavi mislila, ali bolje rečeno, kaj sem sploh prebrala, ne vem. Vem pa, da so se ta dan pojavili za mene ''novi'' podatki o m višinskega vzpona. Ne vem od kje sem imela v mislih, da jih je enkrat manj, kot jih je bilo napisanih v petek zvečer. To pa je problem, saj sem sama še daleč od tega. Niti približno nisem pripravljena za tako višinsko razliko in hkrati še nekaj km več kot ponavadi.

Tako so se pojavili prvi dvomi. Dilema je bila velika; kaj naj naredim? Naj raje sprejmem krajšo progo, ali naj vseeno poizkusim z daljšo, kaj pa če se poškodujem? Potem je konec teka za nekaj časa. Dobro, kar bo pač bo, zjutraj se odločim. 

Pred Ročinjem (foto:S.Raspet)

Sobota 1. julij 2017

Zgodnje vstajanje in odhod od doma. Vreme je bilo nekako meni simpatično - oblačno, skoraj se je pripravljalo na dež, kar je videti tudi iz fotografije med potjo.

Nemir se je večal, saj sem bila v velikem pričakovanju nečesa novega in hkrati v dvomih ali sem sposobna to nalogo, ki se mi je v začetku zdela tako enostavna, sploh izpeljati.

Odločitev je padla takoj ob prihodu na prizorišče dogodka. Grem na prvotno izbrano traso in bo kar bo. Nekdo mora biti tudi zadnji. In če bom tokrat to jaz, ne bo nič narobe. 

Glavno, da mi uspe v času 3 ur, kolikor časa traja merjenje časa za to razdaljo, priti okrog.

Tako je bil začetek bolj optimističen. 

Na začetku poti (foto.: M. Ergaver)

Med potjo sem resnično uživala v vsej naravi, ki obdaja Tolmin. Kakšni razgledi iz sprehajalne poti proti Tolminskemu gradu, kakšen razgled na vrhu. Jaz pa brez telefona, da bi lahko vse to dokumentirala. Med spustom proti Zatolminu ugotovim, da grem enako počasi v dolino, kot sem sopihala v klanec. To me je kar malo užalostilo, saj sem upala, da mojo počasnost s tem nadoknadim.

Prečkanje Tolminke in CILJ ... (foto: M. Ergaver)

In uspelo mi je. 

Preživela sem. Tudi prečkanje 1 meter visoke, deroče in hladne Tolminke me ni ustavilo, da ne bi dokončala svojega prvega traila. In ja; ni bilo enostavno. Nisem še pripravljena za tako zahteven tek. A kaj, ko je bil daleč najlepši, čeprav sem utrujena in upam, da nisem staknila kakšne poškodbe. Vse to bom videla v prihodnjih dneh. In ja, drugo leto spet pridem.

Tako lepega teka nisem še doživela. Verjetno rečem vsakemu teku, ki je nov, da je lep, vendar tega (ne glede v kakšni dolžinski različici), ga bom še ponovila.

Vsa pohvala organizatorjem, resnično ste se izkazali. Med potjo je bilo kar nekaj vodnih postaj, tudi postaje s prigrizki (mislim, da jih je bilo pet, lahko da tudi več). Označeno je bilo vse zelo dobro, prostovoljci ob progi prijazni in navijaško razpoloženi. Vse je bilo res enkratno. Verjetno, je tudi vse to tisto, kar me je prepričalo, da se vidimo drugo leto spet.

Za konec še tehnični opis Adidas 15 km  trail: 

Dolžina proge: 14,40km

Skupni vzpon: 540m 

Skupni spust: 560m (cilje je bil nižje od štarta)

Čas: najboljši so bili v eni uri okrog ... jaz sem potrebovala 2x toliko časa.

Se vidimo drugo leto.