MURANO in BURANO

Že dolgo sem imela v mislih obisk otoka Burano. Tako smo s prijatelji sklenili, da si vzamemo praznični dan (Velikonočni ponedeljek) in obiščemo skupaj z otroki oba otoka; Burano in Murano.

Ne preveč zgodaj se odpravimo na pot. Glede na izkušnje in priporočila, ki jih najdemo vsepovsod na popotniških blogih sva se s prijateljico odločili, da gremo v Treporti, tam parkiramo avte, kupimo karte in gremo pohajkovati.
Po dobrih dveh urah prispemo na parkirišče. Mesta za parkirati dovolj, mislimo si, da mogoče niti ne bo take gneče, saj konec koncev Burano sploh ni tako priročen otok, da bi ga vsak, ki gre v Benetke tudi obiskal.

Pred pristankom z vaporeto na otoku Burano (foto: M. Ergaver)

Prvi postanek - otok Burano.
Otok je znan predvsem po šivani čipki. Ogromno butikov, ogromno blaga,... vsega polno, predvsem, tistega, česar ne potrebuješ. Je pa vse zelo lepo. Drugače je Burano sestavljen iz treh otokov, vsaj ima svojo nalogo. Mi smo obiskali samo turističnega.
Najlepše na tem otoku, zaradi česar je tudi še poznan, pa so prečudovite pisane fasade hišk. Že ob sprehodu skozi uličice in kanale čutiš posebno energijo živopisanih zidov.
Otok je zelo umirjen, saj se vidi, da je eden bolj oddaljenih od trga Sv. Marka.

Lepe zgradbe in zanimivi mostički čez cel otok. (foto: M. Ergaver)

Lepe pisane fasade ... celoten otok je barvan (foto: M. Ergaver)

Drugi postanek - otok Murano.
Ta otok je bistveno bolj turistično obiskan, kakor Burano. Murano je znan po steklu, izdelkih iz stekla, za mene pomemben pa zaradi steklenih perlah, ki jih uporabljam v mojih čipkastih izdelkih.

Otok Murano - steklena skulptura (foto: M. Ergaver) 

Tukaj smo se zadržali samo toliko, da smo šli na kavo, ki smo jo po spletu okoliščin dobili zastonj (žal, nesreča med postrežbo kave). Med pitjem dobre kave je padla odločitev, da gremo še do trga sv. Marka. Po kavi se odpravimo na prvo vaporto in odpljujemo v središče Benetk.

Brez živih barv ... drugače podoben Burano, vendar z bolj ozkimi ulicami in večjo gnečo (foto:  M. Ergaver)

Tretji postanek - Trg sv. Marka.
(od tu naprej žal nimamo fotk, ker je šok naredil svoje in nismo niti fotografirali več).
Ta postanek je bil za vse nas zelo poseben; prvi šok smo doživeli, ko smo prišli v Benetke. Trlo se je turistov in nam je padla vsa pohajkovalska samozavest, saj nismo bili pripravljeni na tako veliko ljudi. Najbolj se bomo tega obiska spominjali po tem, da smo morali poiskati stranišče. To je bil najdražji postanek v samih Benetkah, saj so njihovi WCji plačljivi in predvsem po tem, kako čaka osebje pred samim vhodom in ''straži'' stranišča. So pa bili zelo čisti in lepi.

Po zelo lepem celodnevnem pohajanju po beneških otokih, smo se iz trga sv. Marka vrnili zelo hitro. Odšli smo na prvo vaporeto in direktno proti Treporti; tja kjer smo pustili avto.
Gneča pa ne počiva samo na beneških otokih. Med vračanjem  proti domu, smo že po nekaj prevoženih kilometrih obstali v koloni. Dobesedno obstali, saj se ni premaknila prav nikamor. Tako je vračanje iz parih ur naraslo na še par dodatnih ur. Sicer smo jih dobro izkoristili (tudi z večerjo) in domov prišli polni dobrih vtisov in zelo utrujeni.

Ko potegnem črto pod celotnim dnem, lahko rečem, da me je zelo prevzel otok Burano. To je otok na katerega bi se lahko kadarkoli vrnila ... tudi samo na kavo. Ostali otoki so preveč turistični.